Hajšek.. David Hajšek

Za začetek za tiste, ki vas morda naslov bega in ne poznate katere izmed besed:

• pivo -a s (i) alkoholna pijača iz slada, hmelja, vode in kvasa
• cvetje -a s (e) rože, cvetlice, rožice
• biti v rožicah (nekoliko) pijan, vinjen, pivjen, žganjjen, itd.
• štrk -a m (r) nar.  štorklja moškega spola

Kako gre to skupaj? Vse se da če se hoče. Začnimo na začetku. Upam, da ni junaka, ki ne bi poznal znamenite prireditve Pivo in cvetje, ki poteka vsako leto v Laškem. Letos sem imel možnost prireditev doživeti skozi povsem drugačne, nove, bolj zanimive oči, zahvaljujoč kolegu Markotu. Naj se še enkrat zahvalim za vse, kar so on in njegovi storili za nas. Doživetje prav tako ne bi bilo enako brez odlične, ma kaj odlične.. vrhunske družbe, ki so jo poleg že omenjenih sestavljali še Gomi in Jernej (ključni členi v verigi) ter prav tako nepogrešljivi občasni gostje z Gordanom na čelu, z muho na čelu. Doživeli smo marsikaj, kar se z lahkoto uvrsti na listo “Pa ne morem verjet!”, med drugim tudi nastop Vilija Resnika, ki je sredi poletja publiko navdušil s starim, lahko bi rekli zimzelenim hitom Na božično noč. Dva dni zapored smo se maksimalno opustili, bili totalno gotovi, pa vendar na koncu več kot navdušeni nad preživetim vikendom.

Ker smo še krepki mladi fantje (z Gordanom kot slepim potnikom), vajeni vsega hudega, smo bili po dveh dnevih še vedno v vrhunski formi in v polni pripravljenosti za odhod na Ptuj, kjer smo se za nadaljnja dva dneva priključili 15. Mednarodnemu farmacevtskemu taboru, ki se drugače odvija cel teden v domu po imenu Štrk (ja, zato). S svojim prihodom smo popolnoma zmedli predvsem najmlajšo populacijo, katerim nismo poznani sploh (1., 2. letnik). Do neke mere razumem zbeganost, predvsem zaradi tega, ker sva imela z Jernejem precej opuštene brade, kar videzu doda kako leto (ma če bi bla sveže obrita bi jih zbegali še bolj.. Jaz na primer moram v trgovini vsakič, ko se obrijem kazat osebno, ko hočem kupit Radler). Po prihodu smo se hitro opustili. Načeli smo Gordanovo (ki se nam na taboru žal ni pridružil, je pa res da če bi prišel poleg še on s svojo baretko (ki je drugače lepa fulj), bi nas mlajši udeleženci (ki so v bistvu mlajši cela tri leta) verjetno spraševali, če smo zašli in če v resnici iščemo dom za ostarele) donacijo, ustanovili ekipo Stare sablje (čeprav smo še mladi) in pometli s konkurenco v igrah z žogo. Sumim nasprotnike, da iz uvidevnosti niso igrali na najvišjem nivoju, da si kdo izmed nas ne bi izpahnil kolka in da ne poči kakšna kost (osteoporoza nenazadnje le ni šala). Zvečer smo se opustili še bolj, se zlili z okolico, zbili marsikatero slano pa tudi neslano šalo, se dobro pozabavali in -- kot se za Stare sablje spodobi -- na koncu, ko so že vsi spali, gotovi prižgali sonce. Naslednji dan je bila za zajtrk svinjska pečenka z restanim krompirjem, takoj zatem pa smo se odpeljali v Terme Ptuj. Tam smo se, ne boste mogli verjet, totalno opustili, spili par Unionov (ker nam je Zlatorog še vedno gledal ven iz ušes), kot majhnega otroka razveselili gospoda (po moji oceni daljnega sorodnika Chuck Norrisa), ki je vodil vodno aerobiko, saj smo bili edini, ki so bli za akcijo (pred tem je animiral prazen bazen), ter počeli bolj ali manj stvari ki se v toplicah pač počnejo. Zvečer smo ponovili nedeljsko vajo. Izmed vseh dosežkov sem najbolj ponosen na to, da sem Francoza, kateremu je uspelo več kot polovico slovenske delegacije speljati na limanice s t.i. Charrette (gre za eno igrico, ki izvira iz Francije, edino pravilo pa je, da če imaš na katerikoli točki obe roki zasedeni s kozarcem ali večimi, si primoran izprazniti le-te v ekstremno kratkem času). Fant je imel smolo, da je v desnico prejel tradicionalno na licu mesta narejeno grenčico s Cockto (imenovano tudi kreftcola), ki je za pitje na dušek res neugodna. Rezultat je, kot bi rekel nekdanji asistent za matematiko, očiten. Po tradicionalnem prižiganju sonca in bolj ali manj uspešnem kamufliranju sunjene zastave smo gotovi zaspali. Naslednje jutro smo vrnili zastavo na svoje mesto, po najbolj otmenem zajtrku v Pomaranči (res navdušen, redkokje sem bil tako zadovoljen, ko so bili posredi študentski boni) pa smo odjadrali proti Ljubljani.

Med samim podaljšanim vikendom je nastala tudi lestvica desetih pesmi, ki so najbolj zaznamovali dogajanje. To lestvico lahko spremljate na Gomijevem spletnem dnevniku.

Naj se za konec še prav lepo zahvalim letošnjim organizatorjem, ki so se potrudili in nam omogočili, da se jim izvenserijsko pridružimo, da je vse štimalo in predvsem za zelo korekten odnos. Super je blo! Upam le, da jim nismo povzročili preveč preglavic in težav ter če smo jim jih, se za to opravičujemo.